Na Dolenjskem poleg trte odlično uspevajo tudi češnje

Prispevek je bil objavljen na portalu Viva 25. maja 2014.

Dolenjsko poznamo predvsem po vinski trti, zidanicah in cvičku, da pa bi v tej pokrajini načrtno gojili tudi češnje? Pa jih. Družina Avbelj se že več kot desetletje ukvarja s pridelovanjem pravih dolenjskih češenj.

Zgodba se je začela pred petnajstimi leti, ko so Avbeljevi na parceli na Dolenjskem na začudenje vseh, ki so pričakovali trto, raje zasadili petsto češnjevih dreves.
Po opravljenih analizah sestave prsti in klimatskih razmer so se v sodelovanju s strokovnjaki z Biotehnične fakultete v Ljubljani odločili za vrsto češnje, ki hitro doseže rodnost, vendar so drevesa šibke rasti in zato zelo dovzetna za klimatske skrajnosti ter nepravilno oskrbo. Pozneje so se odločili za širitev in postavili še dva sadovnjaka s skupno 2700 drevesi, njihov cilj pa je 5000 dreves v sodobno opremljenih sadovnjakih.

Dela v sadovnjaku se začnejo že konec februarja oziroma takoj po tistem, ko skopni sneg, in sicer z obrezovanjem, ki je tudi najobsežnejše delo v sadovnjaku. Dela si nato nepretrgoma sledijo do konca maja, ko so zrele prve sorte in se začne zamudno obiranje, kajti plodove obirajo ročno, saj morajo biti obrani s pecljem vred. V tem času se vsa družina posveti samo delu v sadovnjakih. Delo v sadovnjaku pa se še zdaleč ne konča po koncu obiranja, saj je treba za drevesa skrbeti vse do pozne jeseni.

Češnjam ustreza podobno podnebje kot trti, po kateri je znana dolenjska regija. Zaradi nekoliko hladnejšega podnebja njihove prve češnje dozorijo do dva tedna pozneje kot v Goriških brdih, zato jih obirajo še dva do tri tedne po tistem, ko goriških češenj ni več. Avbeljevi pravijo, da pridelovalci češenj iz Goriških brd večino svojega pridelka prodajo že na začetku sezone, zato je napis »češnje iz Goriških Brd« pri večjih trgovcih in preprodajalcih sadja v večini primerov marketinški trik.

Češnje, zlasti zgodnje sorte, so v času zorenja zelo občutljive na padavine. Če je takrat veliko padavin, sploh po predhodnem sušnem obdobju, obstaja velika verjetnost, da bodo sadeži popokali, kar pomeni velik problem pri pridelavi. Popokani sadeži so užitni in popolnoma enakega okusa, le njihov videz ni tako lep. Češnje škropijo minimalno, le toliko, kot je nujno potrebno v času cvetenja, ko jih škropijo proti cvetni moniliji ter proti luknjičavosti in pegavosti.

Avbeljevi si vseskozi prizadevajo pridelovati češnje vrhunske kakovosti, pridelujejo pa jih okolju in človeku prijazno, kajti verjamejo, da je to edini način, ki prinese dolgoročni uspeh. Posredno želijo ljudi izobraževati in jih spodbujati k uporabi domačega sezonskega sadja ter jih učiti oceniti in ceniti kakovost in poreklo sadežev.

Kako vemo, da je češnja sveža? Predvsem po peclju. Pecelj svežega sadeža je močne zelene barve, pecelj češnje, ki je bila obrana že pred časom, pa je črn, uvel in zgrbančen. Sveže zdrave češnje imajo lesk, tiste, ki so stale dalj časa, pa izgubijo lesk in postanejo lepljive.

Vir: www.viva.si